Možganska anevrizma

Ocenjujemo, da ima v svetu kar petnajst milijonov ljudi tiho anevrizmo v možganih.

Možganska anevrizma je zelo resna žilna bolezen, obolevnost je v porastu. Glede na demografsko staranje populacije in povečane uporabe neinvazivnega diagnosticiranja nevroloških obolenj, tudi ambulantno, so pripeljali do izrazitega povečanja števila naključno diagnosticiranih – asimptomatskih/nerupturiranih znotrajmožganskih anevrizem.

Vsako leto zaradi ropture anevrizme umre polovica od 100.000 diagosticiranih primerov.

Najbolj ustrezno zdravljenje možganske anevrizme je izključitev le-te iz krvnega obtoka, bodisi z kirurškim postopkom – clippingom , pri katerem kirurg skozi odprtino v lobanji vstavi sponko preko vratu anevrizme, ali pa z manj invazivno endovaskularno tehniko.

Trenutno je več kot 60% možganskih anevrizem zdravljenih s kirurškim posegom in manj kot 40% z endovaskularnimi posegi. To je posledica dejstva, da je najbolj uporabljen postopek pri endovaskularnih posegih s katerim se izpolni notranjost anevrizem s spiralami iz platine drag, zahteven in ga ni mogoče uporabiti za vse vrste, oz. večje anevrizme.

Cardiatisova 3D večplastna tehnologija obeta spremembe na tem področju. Cardiatisova samorazširljiva žilna opornica enostavno premosti to težavo, z njeno tridimenzionalno strukturo hemodinamsko modulira tok v področju prizadete arterije na način, ki zmanjšuje pritisk v anevrizmi in upočasnuje pretok krvi, s čimer povzroči organizacijo trombusa in povzroči, da se anevrizma zapre fiziološko.